Tale skoraj brezinformacijski blog

OZIROMA MOJE NESKONČNO BLEBETANJE BREZ SMISLA

Nekam pogosto sem pričela pisati v materinščini, kar se mi zdi nenavadno saj v letu in pol nisem napisala nič slovenskega. Hja kaj pa vem, mogoče me je po prvem prispevku presenetil vaš odziv na moje blebetanje in me je to le nekako zmotiviralo napisati še enega. In odziv je vedno večji in sorazmerno se veča moja motivacija. Hvala!

Vendar kje so vse informacije o potovanju?

V poplavi potovalnih blogov na spletu, se mi zdijo te informacije nepotrebne. Le-te so napisane v vseh preostalih blogih, forumih ter neštetih potovalnih vodičih. Ponavljati iste informacije se mi zdi nesmiselno, čeprav po drugi strani rada prebiram tovrstne prispevke ostalih blogerjev. Vendar pa me najbolj pritegnejo prispevki o razmišljanju in financah na poti (vsak si želi neko predstavo o ceni potovanja). Kaj se tem popotnikom plete po glavi ob tej potovalni izkušnji, kako rastejo kot osebnost in nadgradujejo svoje spretnosti, znanje in kako se s časom njihova povezanost s svetom tesni. Kako postanejo bolj kritični do določenih tem, ter bolj razumevajoči do preostalih. Pa čeprav se bere kot skrivni dnevnih iz otroštva in najstniških let. Ko skozi branje starih zapisov opaziš spremembo prioritet, in se skoraj zgroziš nad svojim nekdanjim razmišljanjem. To je to. To hočem videti tudi pri sebi. Radovedna sem in želim ugotoviti v kakšnem smislu se bom spremenila jaz in moje razmišljanje o tem svetu. Ali se bova s Tan-om spremenila skupaj v isti smeri, ali bova zavzela različna stališča. In če moja razmišljanja drastično odstopijo od njegovega; ali bova lahko vseeno vozila življenje skupaj? Se spoštujeva dovolj, da bova pustila drug drugemu do tako drastičnih odstopanj življenjskih pogledov? Brez vsiljevanj lastnega mnenja?

Kaj če eden izmed naju ugotovi, da ne želi končati tega potovanja? Ravno v zadnjih mesecih se nama konstantno pojavlja to vprašanje. Zanimivo da, nihče od naju ni vedel kako pričeti pogovor na to temo. A nekako sva le izustila eden drugemu, da si ne predstavljava končati to potovanje. Kako sva pred potovanjem bila prepričana, da je to 'samo enkrat v življenju' izkušnja. Da bova kasneje imela dovolj le letne dopuste za najino 'lutanje'. Ja pa ja de. Še končala nisva in že razmišljava kako bi lahko tole ponovila, za krajši čas a vseeno vsaj še enkrat v življenju. Moja starša bi verjetno rekla, da se nama je zmešalo takole vandrat po svetu. Da bi pa že bil čas, da se ustaliva. In da, seveda si želiva ustaliti, a vseeno želiva najboljše iz obeh svetov. Kdo pa ne bi?

Spremembe so že vidne, ko prebiram moj prvi poizkus pisanja knjige in se nad njim zgrozim. A se potem spomnim, v Afriki, kako sem navdušena nad svojim pisanjem razlagala Tan-u kako dobro mi gre. Danes pa tistih zapisov, ne bi dala prebrati nobenemu. Tako razočarana nad nekdanjimi zapisi, sem se projekta lotila ponovno, od začetka. Z poglobljenim vpogledom v najina pretekla doživetja, imam bolj osredotočeno vizijo kaj želim pokazati z svojim pisanjem. Pa ne me sedaj ocenjevati na podlagi teh slovenskih prispevkov, ki so le izlitje mojih misli brez vsakršne cenzure, lektoriranja ali stilskega oblikovanja. In spremembe niso le pri pisanju, bolj razločno vidim, kaj želim doseči na posameznih področjih od osebnih ciljev in kariere. Pomembnost prakse v turistični industriji se mi sedaj zdi nuja, praksa v smislu neštetih individualnih potovanj in ne le praktično delo za pisalno mizo. Torej poizkusi in napake te naredijo boljšega, saj se iz izkušenj največ naučiš. Prvi teden potovanja boš naredil največ napak, a se boš iz njih hitreje naučil in se jim v prihodnosti izognil. Prav tako je v poslu, napake so dobrodošle, saj se z njimi podjetje postopoma izboljšuje in s tem raste. Tako gre tudi osebnostna rast. Ko sva pred štirimi leti jahala kamele v Sahari, sedaj pa se zgrožam kako sem lahko izkoristila živali za zadovoljstvo moje priviligirane razvajene evropske riti.

Spet so mi misli odtavale stran od teme, tako pač je. Ena misel, me privede do druge in tista spet do tretje in tako pristanem s prispevkom kot je ta. Brez repa in glave, kot moji možgani, ki ne prenehajo razmišljati. Ok. Dovolj za danes. 

NAJINE INFORMACIJE PRIDNO ČAKAJO, DA JIH UPORABIVA.

NAJINE INFORMACIJE PRIDNO ČAKAJO, DA JIH UPORABIVA.